Ngal laaɓndal faynaa ko he kala poofiroowo ɓamtaare ngenndi Pulaagu. Caggal duuɓi keewɗi, goytaali Fulɓe mbaɗii oolel he winndere ngam ɗaweede fotde mum en he kaalirɗe e ayawooji leyɗeele ɗe ɓesngu leñol ngol jeyaa.
Ko ɗeen caɗeele ɓesngu leydi Senegaa l to leydi Farayse teskinoo haa darnani ɗum fedde heeriinde mbele potal leƴƴi e ɗemɗe ngenndi Senegaal wooda to haalirde e ayaawo ngenndi ndii.
Gila nde Senegaal heɓi jeytaare he hitaande 1960, ko ɗemngal Farayseere waɗaa gollorgal laamu, ardiiɓe laamu nguu cuuti ɗemngal wolof, ngal fawaa he kuuɓal ɗemɗe leydi ndii to caaktirɗe e nafooje godɗe keeriiɗe.
Aduna dogii haa yottaa he saanga nga henndu filñitaare jayi, mo woni kala ruttanii jeyi mum e riiwtude caɗeele ɗe wodɓe pawi he dow mum. Tuggi Seeŋoor haa yottii Makki Sal, ellee nanondiraa tan ko kala garɗo, yoo ɓeydu semmbin'de wolof e warde ɗemɗe godɗe ɗee!.
Ngenndiyaŋkooɓe Fulɓe e annduɓe mum en mbaɗii ko mbaawi to senngo janngin'de ɓesngu nguu ɗemngal, pinal e ganndal. Ɓe ceeraani he gasgol, kono kala ko asaa, ko laamuuji ɗii ngubbata. Nde laamu Abdullaay Wadda waɗi ñaawoore haantarde he dow Makki Sal, ko heewi he ngenndiyaŋ-kooɓe Fulɓe njogiima heen mette, ngam jooɗtoraade yahata ɗoon ko yawu, pawaangu he leñol Fulɓe nguu saabii ɗuum. Ɓerɗe heewɓe peɗɗii, ɓe teeɗanii ittude yawaade he kala mbaydi.
Nde Makki Sal waɗi lannda mum, o dikkii Wadda, o naatani ƴamal jappeere laamu leydi Senegaal; ɓesngu Fulɓe mbaɗdi adaa fayde to makko ngam wallude mo haa o jooɗoo ɗo feccatee ɗoo, mbele o feccana en ko kaan'duɗen. Ko ndeen Alɗuɓe men njinngiri jawdi, annduɓe mballiri ganndal, ƴoƴɓe nduusiri peeje mbele ɓiy pullo ferloo he jappeere leydi ndii, pullo heɓa geɗal mum, Pulaar ɗiftinee to haalirde e ayaawo ngenndi tawa hay leñol gootol ɗawaaka fotde mum.
Ñalnde 25/03/2012 Feere pulaagu waasi ñolde he deedi, ɓerɗe mbeltii, min cooynii ko worɗunoonde heedi-heedaagu yonti tuppeede he leydi Senegaal ngam gooto he ɓesngu ammbanooɓe kiraaɗe wonti hannde peccoowo. Ɗum ko jubbannde mbele siftin'de yoga no guurdigal ɓesngu Senegaal woniranoo he senngo laamu.
Jooni, maa en ngeto jubbude he ko hesɗi mbele mo woni kala waawa jaabtaade ngal laaɓndal. Yimɓe heewɓe, pelle limtinɗe e jaambareeɓe heeriiɓe, ko dadaninooɓe haɓaade ɗeen caɗeele, kono ndokkat mi yeru hannde ko he fedde suɓiinde fayndaare heeriinde woni yoo kala leñol e kala ɗemngal potnde he ayaawo e haalirde ngenndi Senegaal.
Ndeen fedde winndii ɓatakeeji, waɗii seppooji he kala mbaydi fayde he ardiiɓe laamu Senegaal, kono nde wiyaa ko dille mon ndew he mon. Caggal nde Makki Sal lomtii he jappeere leydi senegaal, o roni tan ko ko o tawnoo koo, hay so en mbiyaani won ko ɓeydii bonnude, aɗen njananaa kam alaa ko ustii he caɗeele leñol ngol.
Caggal nde Makki laamii, woodi he ardiiɓe fedde potal ɗemɗe ngenndi Senegaal jeyaaɓe he laamu makko. Ɗuum dillinii ko heewi he terɗe fedde ndee ngam hulde baylagol jaɓɓal maɓɓe, woodii kadi jogiiɓe yaakaare haadii ɓe ɓadoyiima feccooɓe ɓee, maa en nattu humpeede e ɗaweede.
Ñalnde 23 / 11 / 2013 fedde ndee waɗii mooɓondiral mum to Pari he leydi Farayse. Hoyreejo keso toɗɗaa, gonnooɗo hoyreejo oo waɗtaa cukko makko. Koolaaɗo kuuɓal keso toɗɗaa, koolaaɗo kuuɓal kiiɗɗo oo, waɗtaa cukko makko. Jagge keddiiɗe ɗee njamiraa yoo njokku golle.
Garal Mawɗo leydi Senegaal ñalnde 07/12/2013 to leydi Farayse he wuro Pari ngam yiyondirde e yimɓe lannda makko. Gure keewɗe he leydi ndii tawtoraama ɗeen kiikiiɗe. Ndokken ɗoo kumpital seeɗa ko teskiɗen he ngaal pottital: Dille keewɗe e ngoƴaaji ena ngonnoo he ɓerɗe ngenndi-yaŋkooɓe Fulɓe ngam teskaade gila Makki Sal jooɗii, o ittaani ngoƴaaji leñol ngol to sennge haalirde e ayaawo ngenndi Senegegaal. Nanaama kadi leñol Fulɓe ko ko feccaa pecce 5 he leydi Senegaal ngam helde doole mum e ngoƴaji godɗi ko abbitii he limtagol ɓesngu Senegaal.
Yimɓe heewɓe kawroyii e ɗeen kikiiɗe ngam joortaade maa wood ko tawateeɓe ɓee laaɓndii Mawɗo oo, o hollitee kadi miijo pelle daraniiɗe guurdigal ɓesngu leydi ndii he dow jam e kisal. So ɗuum woodii, maa mawɗo oo ittan renndo ngoo niɓɓere, o yooɓoo miijooji ɓesngu leydi makko. Keewal tawɓe e tawaaɓe ɓee ko Fulɓe, kono mbele keewal ngal wonaani ɗoon no ngal mumitini?.
Ko Farba Ngom e Demmba Soh ɗowatnoo hiirde ndee. Farba NGOM udditiri haala mum ko ɗemngal Pulaar, o waɗdi heen wolof e Farayseere. Demmba SOH bismorii mawɗo leydi oo ko Farayseere e ɗemngal wolof, kono o siftoraani Pulaar e ɗemɗe senegaal keddiiɗe ɗee. Heewɓe ndokkaama konngi, ɓe kaali he ɗemngal Farayseere. Kono hay gooto siftoraani ngoƴaaji Fulɓe e ɗemɗe keddiiɗe ɗee.
Ndeen Farba ruttiima he jirwin'de renndo ngoo, o huwtorii ko ɗemngal Farayseere seeɗa, o baarnii he ɗemngal wolof. Ko ndeen woodi dilluɓe, ɓe mbiyi yoo o haal Pulaar. O wiyi miɗo faami ko Fulɓe ɓuri heewde he ngal pottital, etee amin nganndi darnde mon, kadi so pulaar haalaama, on mbeltoto. Caggal ɗoon, o huwtorii ko ɗemngal Pulaar, jolfe e Farayseere.
Ko goongal o fergitinooma he puɗɗe yeewtere ndee, kono kadi o jaaraama ngati anndude ko ko fergitii, ruttoo ko maale neɗɗaagu. Demmba Soh noon ittanaani ɗemngal Pulaar ngal geɗal etee o yaɓɓii miijo fedde nde o waɗaa cukko hoyreejo mum ndee, woni fedde potal ɗemɗe ngenndi Senegaal.
Mawɗo leydi oo nde ɓami konngol, o fuɗɗorii ko Farayseere, o jokki heen ɗemngal wolof. Ko ɗoon heewɓe luuki: Pulaar - Pulaar - Pulaar. Ɗuum noon dartinaani mo he wolof o haalatnoo. Ko ciltirɗi haala makko o haali pulaar seeɗa. Ko o haalnoo he ɗemɗe ɗiɗi gadane koo, o fillaaki ɗum he Pulaar. Mbele ko noon tan laamɓe Senegaal ngollortoo haa cay, mbele dukooɓe ɓee so keɓii laamu ana ciyna miijooji mum en joganooɗi?.
Miɗo sikki waasatah, maa on njaabo ngal laaɓndal. Ko goonga, mo woni kala ana waawi rewindaade ko ɓuri goongɗin'de he nguurndam mum, kono kam gardiiɗo so jamfiima miijo fedde mum, omo haani folleede ko ɓuri yaawde he ngardiigu mayre. Min njettii Alhajji Buubu Muudo BAH woni bammbaaɗo jeyaaɗo Kanel ngam haala moƴƴa, mbelka ka o addani renndo ngoo. Ko hono noon tigi ñeeño leñol ngol foti wayde. Min mbiyii ma Seydi Bah, a jaaraama.
So tawii on njanngirii ndee wiindannde no haaniri, maa on njanane ɗum wonah konngol joom lannda luutndiika laamu, ko ɗum yiyannde pellitanɗo ngenndiyaŋkaagal leñol mum he kala renndo he winndere.
Ngannden ngenndiyaŋkaagal ko woodndoore, kala jamfiiɗo miijo goolodiiɓe mum, ana haani haaleede mbele kawriten he laawol goonga e nuunɗal. On njaaraama.
Pari ñalnde 09/12/2013 he leydi
Kuɗol musidɗo mon Katante Leñol KAN
Ko ɗeen caɗeele ɓesngu leydi Senegaa l to leydi Farayse teskinoo haa darnani ɗum fedde heeriinde mbele potal leƴƴi e ɗemɗe ngenndi Senegaal wooda to haalirde e ayaawo ngenndi ndii.
Gila nde Senegaal heɓi jeytaare he hitaande 1960, ko ɗemngal Farayseere waɗaa gollorgal laamu, ardiiɓe laamu nguu cuuti ɗemngal wolof, ngal fawaa he kuuɓal ɗemɗe leydi ndii to caaktirɗe e nafooje godɗe keeriiɗe.
Aduna dogii haa yottaa he saanga nga henndu filñitaare jayi, mo woni kala ruttanii jeyi mum e riiwtude caɗeele ɗe wodɓe pawi he dow mum. Tuggi Seeŋoor haa yottii Makki Sal, ellee nanondiraa tan ko kala garɗo, yoo ɓeydu semmbin'de wolof e warde ɗemɗe godɗe ɗee!.
Ngenndiyaŋkooɓe Fulɓe e annduɓe mum en mbaɗii ko mbaawi to senngo janngin'de ɓesngu nguu ɗemngal, pinal e ganndal. Ɓe ceeraani he gasgol, kono kala ko asaa, ko laamuuji ɗii ngubbata. Nde laamu Abdullaay Wadda waɗi ñaawoore haantarde he dow Makki Sal, ko heewi he ngenndiyaŋ-kooɓe Fulɓe njogiima heen mette, ngam jooɗtoraade yahata ɗoon ko yawu, pawaangu he leñol Fulɓe nguu saabii ɗuum. Ɓerɗe heewɓe peɗɗii, ɓe teeɗanii ittude yawaade he kala mbaydi.
Nde Makki Sal waɗi lannda mum, o dikkii Wadda, o naatani ƴamal jappeere laamu leydi Senegaal; ɓesngu Fulɓe mbaɗdi adaa fayde to makko ngam wallude mo haa o jooɗoo ɗo feccatee ɗoo, mbele o feccana en ko kaan'duɗen. Ko ndeen Alɗuɓe men njinngiri jawdi, annduɓe mballiri ganndal, ƴoƴɓe nduusiri peeje mbele ɓiy pullo ferloo he jappeere leydi ndii, pullo heɓa geɗal mum, Pulaar ɗiftinee to haalirde e ayaawo ngenndi tawa hay leñol gootol ɗawaaka fotde mum.
Ñalnde 25/03/2012 Feere pulaagu waasi ñolde he deedi, ɓerɗe mbeltii, min cooynii ko worɗunoonde heedi-heedaagu yonti tuppeede he leydi Senegaal ngam gooto he ɓesngu ammbanooɓe kiraaɗe wonti hannde peccoowo. Ɗum ko jubbannde mbele siftin'de yoga no guurdigal ɓesngu Senegaal woniranoo he senngo laamu.
Jooni, maa en ngeto jubbude he ko hesɗi mbele mo woni kala waawa jaabtaade ngal laaɓndal. Yimɓe heewɓe, pelle limtinɗe e jaambareeɓe heeriiɓe, ko dadaninooɓe haɓaade ɗeen caɗeele, kono ndokkat mi yeru hannde ko he fedde suɓiinde fayndaare heeriinde woni yoo kala leñol e kala ɗemngal potnde he ayaawo e haalirde ngenndi Senegaal.
Ndeen fedde winndii ɓatakeeji, waɗii seppooji he kala mbaydi fayde he ardiiɓe laamu Senegaal, kono nde wiyaa ko dille mon ndew he mon. Caggal nde Makki Sal lomtii he jappeere leydi senegaal, o roni tan ko ko o tawnoo koo, hay so en mbiyaani won ko ɓeydii bonnude, aɗen njananaa kam alaa ko ustii he caɗeele leñol ngol.
Caggal nde Makki laamii, woodi he ardiiɓe fedde potal ɗemɗe ngenndi Senegaal jeyaaɓe he laamu makko. Ɗuum dillinii ko heewi he terɗe fedde ndee ngam hulde baylagol jaɓɓal maɓɓe, woodii kadi jogiiɓe yaakaare haadii ɓe ɓadoyiima feccooɓe ɓee, maa en nattu humpeede e ɗaweede.
Ñalnde 23 / 11 / 2013 fedde ndee waɗii mooɓondiral mum to Pari he leydi Farayse. Hoyreejo keso toɗɗaa, gonnooɗo hoyreejo oo waɗtaa cukko makko. Koolaaɗo kuuɓal keso toɗɗaa, koolaaɗo kuuɓal kiiɗɗo oo, waɗtaa cukko makko. Jagge keddiiɗe ɗee njamiraa yoo njokku golle.
Garal Mawɗo leydi Senegaal ñalnde 07/12/2013 to leydi Farayse he wuro Pari ngam yiyondirde e yimɓe lannda makko. Gure keewɗe he leydi ndii tawtoraama ɗeen kiikiiɗe. Ndokken ɗoo kumpital seeɗa ko teskiɗen he ngaal pottital: Dille keewɗe e ngoƴaaji ena ngonnoo he ɓerɗe ngenndi-yaŋkooɓe Fulɓe ngam teskaade gila Makki Sal jooɗii, o ittaani ngoƴaaji leñol ngol to sennge haalirde e ayaawo ngenndi Senegegaal. Nanaama kadi leñol Fulɓe ko ko feccaa pecce 5 he leydi Senegaal ngam helde doole mum e ngoƴaji godɗi ko abbitii he limtagol ɓesngu Senegaal.
Yimɓe heewɓe kawroyii e ɗeen kikiiɗe ngam joortaade maa wood ko tawateeɓe ɓee laaɓndii Mawɗo oo, o hollitee kadi miijo pelle daraniiɗe guurdigal ɓesngu leydi ndii he dow jam e kisal. So ɗuum woodii, maa mawɗo oo ittan renndo ngoo niɓɓere, o yooɓoo miijooji ɓesngu leydi makko. Keewal tawɓe e tawaaɓe ɓee ko Fulɓe, kono mbele keewal ngal wonaani ɗoon no ngal mumitini?.
Ko Farba Ngom e Demmba Soh ɗowatnoo hiirde ndee. Farba NGOM udditiri haala mum ko ɗemngal Pulaar, o waɗdi heen wolof e Farayseere. Demmba SOH bismorii mawɗo leydi oo ko Farayseere e ɗemngal wolof, kono o siftoraani Pulaar e ɗemɗe senegaal keddiiɗe ɗee. Heewɓe ndokkaama konngi, ɓe kaali he ɗemngal Farayseere. Kono hay gooto siftoraani ngoƴaaji Fulɓe e ɗemɗe keddiiɗe ɗee.
Ndeen Farba ruttiima he jirwin'de renndo ngoo, o huwtorii ko ɗemngal Farayseere seeɗa, o baarnii he ɗemngal wolof. Ko ndeen woodi dilluɓe, ɓe mbiyi yoo o haal Pulaar. O wiyi miɗo faami ko Fulɓe ɓuri heewde he ngal pottital, etee amin nganndi darnde mon, kadi so pulaar haalaama, on mbeltoto. Caggal ɗoon, o huwtorii ko ɗemngal Pulaar, jolfe e Farayseere.
Ko goongal o fergitinooma he puɗɗe yeewtere ndee, kono kadi o jaaraama ngati anndude ko ko fergitii, ruttoo ko maale neɗɗaagu. Demmba Soh noon ittanaani ɗemngal Pulaar ngal geɗal etee o yaɓɓii miijo fedde nde o waɗaa cukko hoyreejo mum ndee, woni fedde potal ɗemɗe ngenndi Senegaal.
Mawɗo leydi oo nde ɓami konngol, o fuɗɗorii ko Farayseere, o jokki heen ɗemngal wolof. Ko ɗoon heewɓe luuki: Pulaar - Pulaar - Pulaar. Ɗuum noon dartinaani mo he wolof o haalatnoo. Ko ciltirɗi haala makko o haali pulaar seeɗa. Ko o haalnoo he ɗemɗe ɗiɗi gadane koo, o fillaaki ɗum he Pulaar. Mbele ko noon tan laamɓe Senegaal ngollortoo haa cay, mbele dukooɓe ɓee so keɓii laamu ana ciyna miijooji mum en joganooɗi?.
Miɗo sikki waasatah, maa on njaabo ngal laaɓndal. Ko goonga, mo woni kala ana waawi rewindaade ko ɓuri goongɗin'de he nguurndam mum, kono kam gardiiɗo so jamfiima miijo fedde mum, omo haani folleede ko ɓuri yaawde he ngardiigu mayre. Min njettii Alhajji Buubu Muudo BAH woni bammbaaɗo jeyaaɗo Kanel ngam haala moƴƴa, mbelka ka o addani renndo ngoo. Ko hono noon tigi ñeeño leñol ngol foti wayde. Min mbiyii ma Seydi Bah, a jaaraama.
So tawii on njanngirii ndee wiindannde no haaniri, maa on njanane ɗum wonah konngol joom lannda luutndiika laamu, ko ɗum yiyannde pellitanɗo ngenndiyaŋkaagal leñol mum he kala renndo he winndere.
Ngannden ngenndiyaŋkaagal ko woodndoore, kala jamfiiɗo miijo goolodiiɓe mum, ana haani haaleede mbele kawriten he laawol goonga e nuunɗal. On njaaraama.
Pari ñalnde 09/12/2013 he leydi
Kuɗol musidɗo mon Katante Leñol KAN