Banndiraaɓe tedduɓe, inɗe jirlotooɗe he renndo neɗɗaŋke ɗe ngalaa jooma ɗee eɗe keewi, maa mi haal heen ɗe nganndumi ɗee, ɗee ngoni :
1) Maaleeka : ko innde tagoore nde yi’etaake, so wonaa he yimɓe heeroriiɓe he nelal maa eewnere, ngam ko Maleeka tami jokkondiral hakkunde Geno (Alla) he suɓaaɓe makko heertinaaɓe nelal maa eewnere, kadi ko maleeka halfinaa golle tagoore makko, kono hay ɓeen neh, heertinaaɓe nelal e eewnere njiirata Maleeka ko he mbaadi neɗɗo.
2) Ibliisa e seyɗaane : ko inɗe ɗiɗi danndinorteeɗe bone neɗɗaŋke, enen nganndi Ibliisa e seyɗaane, wonaa tagoore yi’eteende, kono kala waɗdu bonndu ndu neɗɗaŋke waɗi, o danndinortoo ndu ko Ibliisa maa seyɗaane, waɗi waɗdu nduu, tee ina anndaa ko neɗɗo oo he hoore mum waɗi waɗdu nduu, ko noon kadi kala waɗdu moƴƴuru askitintee ko he Geno (Alla), jooni onon holko woni heen miijo mon ?
3) Démocratique : ko innde hujjinorteende ndewka laawol potoondiral e nuuɗal hakkunde cori ngenndi (Peuples) he ɗowgol gardagol ngenndi. Kono banndiraaɓe tedduɓe, nde tawnoo enen nganndi neɗɗaŋke ko huunde huuñƴunde he nafa hoore mum, ko ɗuum waɗi wiide mo rewi ko he laawol potoondiral e nuuɗal cori he ɗowgol gardagol ngenndi, ina saɗti gooŋɗinde, ngam ardiiɓe jaɓooɓe ngol keewaani.
So tawii ko ngenndiiji aduna tataɓo, kala laamɗo jaɓɗo rewde yiɗde ngenndiiji fuɗnaange (occidenteaux) wi’etee ko o rewii he laawol potoondiral e nuuɗal hakkunde cori ngenndi he ɗowgol gardagol ngenndi, kono kala caliiɗo miijo maɓɓe, oon ko laammɗo dewɗo laawol waawnere (dictateur). Kono miin mino yananaa waawta laatinde ngol ɗoo laawol tan ko cori ngenndi, njottiiɗi he tolno ganndal e humpito daawe dawrugol, kono wonaa ɓe cori ngenndi mumen cippirta he hare humambinnaagu.
Ɓayri hannde ko ndee innde ngenndiiji joomiraaji ndenndaandi ko’e jawdi, tuugnotoo he warde hatanteeɓe daraniiɓe ɓamtaare aduna tataɓo, wallitaɓe heen nehaaɓe maɓɓe jaaɓnaaɓe koomte maɓɓe, en njaɓaani gooŋɗugol nde, ngam faawaade nde he yiɗde maɓɓe.
4) Sukuña (bu’aa) : ko innde tooñaŋnge hoɗdaaɓe faweteende he jootaaɗo.
Sakiraaɓe tedduɓe,neɗɗo jootaaɗo woni : neɗɗo baaso mbo alaa ɓesngu yaajngu, maa maayreteeɗo maayeele muusɗe, kono ko selli ko o tooñaaɗo, ngam enen nganndi geɗe ɗiɗi he aduna ngoni ko he kaɗtanɗe Geno (Alla) ɗeen ngoni : wuurde e maayde, ndeke enen poti seeɓnude yilaaji men no feewi he oo neɗɗo jootaaɗo tooñeteeɗo jemma e ñalooma, potaaɗo huufeede e walleedee he waawde heɓde wuurde moƴƴere.
5) Jinne : ko tagoore woodnde, nde neɗɗo yi’ataa, askitinteende he waɗduuji bonɗi he ko ɓuri jaalaade he renndo neɗɗaŋke.
6) Kuumel (Kudeeni) : ko tagoore woodnde, nde neɗɗo yi’ata askitinteede he waɗdu moƴƴuru e bonndu, haa teeŋti he ndeer renndo Fulɓe, ngam eɓe keewi wiide : kala keewɗo na’i ko kuumel okki mbo, kono kadi eɓe keewi wiide : kala paɗɗotooɗo (pekkoroowo) ko jinne maa ko kuumel o hawri, maa ɓe mbi’a ko kuumel lippi (fiyi) mbo.
7) Kataaa : kataa (musiiba) ko innde gollal haawtorteende, waɗdu bonndu ndu neɗɗanke waɗi taa wonaa he sago mum walla ko gollal bone neesu waɗi, ngam ko nde waɗdu bonndu nduu waɗi, ɓe kaawtoo ɓe mbi’a : ko kataa.
Setodiiɓe ganndal e pinal e ɓamtaare Afrik, enen poti rewde laawol potoondiral e nuuɗal he ɗowgol coriiiji ngenndiiji men feewde he ɓamtaare men, kono enen poti salaade wonde ɗoftotooɓe miijooji woɓɓe e jebbilanaade ɓe he ɓamtaare ɗemɗe e pine mumen, ngoonɗinen goodal men e potondiral jojjaaɗi he nawleeɓe men.
So en nji’ii leeɓte ɗe nguru ɓaleewo leeɓtaa he ndee winndere, so woɗeeɓe mbii’ en : ina njaŋngina en maa kolla en laawol potoondiral jojjaaɗi, ina foti en haawde, ngam ko wonta duuɓi ujunaaje hannde eɓe pawi he men ɗemɗe maɓɓe e pine maɓɓe, eɓe paddii kala ko feewti he jaŋngude ɗemɗe men, nguluuji neesu Afrik ko ndenndaandi ko’e jawdi maɓɓe yeñcinta, ɓe cakkoo en heen ko ɓe njiɗi, ɓe kollira eɓe mballa en, kadi ɓe kollira, ɓe ndewi ko he laawol ndeenke jojjaaɗi neɗɗo. Kadi enen nji’i eɓe ndarni pedle koomtire, wiide eɓe ndaranii jojjanɗe aadee he ndeer leƴƴi winndere e reende neɗɗaagu neɗɗo, kono fedde halfinaande ndeeka kisal neɗɗo ndee jaɓaani keeweendi, ngam terɗe jayaaɗe he mayre so terɗe mayre piiw (fofof) kawrii he goonga, so ngootiri he ngenndiiji joyi mawɗi kalfuɗi winndere ndee saliima, oon goonga wontii fenaande gollortaake, ndeke en paamii potoondiral e nuuɗnɗal ɗowgol cori winndere he laawol potoondiral jojjaaɗi maa ndeeka neɗɗaŋkaagal neɗɗo sellaani he fiɓnde maɓɓe. On njettaama.
Tijjaani Mbaalo.
Jokkore : 00 221 77 096 12 09
walla 00 221 70 806 56 05.
Skype : tabital2
1) Maaleeka : ko innde tagoore nde yi’etaake, so wonaa he yimɓe heeroriiɓe he nelal maa eewnere, ngam ko Maleeka tami jokkondiral hakkunde Geno (Alla) he suɓaaɓe makko heertinaaɓe nelal maa eewnere, kadi ko maleeka halfinaa golle tagoore makko, kono hay ɓeen neh, heertinaaɓe nelal e eewnere njiirata Maleeka ko he mbaadi neɗɗo.
2) Ibliisa e seyɗaane : ko inɗe ɗiɗi danndinorteeɗe bone neɗɗaŋke, enen nganndi Ibliisa e seyɗaane, wonaa tagoore yi’eteende, kono kala waɗdu bonndu ndu neɗɗaŋke waɗi, o danndinortoo ndu ko Ibliisa maa seyɗaane, waɗi waɗdu nduu, tee ina anndaa ko neɗɗo oo he hoore mum waɗi waɗdu nduu, ko noon kadi kala waɗdu moƴƴuru askitintee ko he Geno (Alla), jooni onon holko woni heen miijo mon ?
3) Démocratique : ko innde hujjinorteende ndewka laawol potoondiral e nuuɗal hakkunde cori ngenndi (Peuples) he ɗowgol gardagol ngenndi. Kono banndiraaɓe tedduɓe, nde tawnoo enen nganndi neɗɗaŋke ko huunde huuñƴunde he nafa hoore mum, ko ɗuum waɗi wiide mo rewi ko he laawol potoondiral e nuuɗal cori he ɗowgol gardagol ngenndi, ina saɗti gooŋɗinde, ngam ardiiɓe jaɓooɓe ngol keewaani.
So tawii ko ngenndiiji aduna tataɓo, kala laamɗo jaɓɗo rewde yiɗde ngenndiiji fuɗnaange (occidenteaux) wi’etee ko o rewii he laawol potoondiral e nuuɗal hakkunde cori ngenndi he ɗowgol gardagol ngenndi, kono kala caliiɗo miijo maɓɓe, oon ko laammɗo dewɗo laawol waawnere (dictateur). Kono miin mino yananaa waawta laatinde ngol ɗoo laawol tan ko cori ngenndi, njottiiɗi he tolno ganndal e humpito daawe dawrugol, kono wonaa ɓe cori ngenndi mumen cippirta he hare humambinnaagu.
Ɓayri hannde ko ndee innde ngenndiiji joomiraaji ndenndaandi ko’e jawdi, tuugnotoo he warde hatanteeɓe daraniiɓe ɓamtaare aduna tataɓo, wallitaɓe heen nehaaɓe maɓɓe jaaɓnaaɓe koomte maɓɓe, en njaɓaani gooŋɗugol nde, ngam faawaade nde he yiɗde maɓɓe.
4) Sukuña (bu’aa) : ko innde tooñaŋnge hoɗdaaɓe faweteende he jootaaɗo.
Sakiraaɓe tedduɓe,neɗɗo jootaaɗo woni : neɗɗo baaso mbo alaa ɓesngu yaajngu, maa maayreteeɗo maayeele muusɗe, kono ko selli ko o tooñaaɗo, ngam enen nganndi geɗe ɗiɗi he aduna ngoni ko he kaɗtanɗe Geno (Alla) ɗeen ngoni : wuurde e maayde, ndeke enen poti seeɓnude yilaaji men no feewi he oo neɗɗo jootaaɗo tooñeteeɗo jemma e ñalooma, potaaɗo huufeede e walleedee he waawde heɓde wuurde moƴƴere.
5) Jinne : ko tagoore woodnde, nde neɗɗo yi’ataa, askitinteende he waɗduuji bonɗi he ko ɓuri jaalaade he renndo neɗɗaŋke.
6) Kuumel (Kudeeni) : ko tagoore woodnde, nde neɗɗo yi’ata askitinteede he waɗdu moƴƴuru e bonndu, haa teeŋti he ndeer renndo Fulɓe, ngam eɓe keewi wiide : kala keewɗo na’i ko kuumel okki mbo, kono kadi eɓe keewi wiide : kala paɗɗotooɗo (pekkoroowo) ko jinne maa ko kuumel o hawri, maa ɓe mbi’a ko kuumel lippi (fiyi) mbo.
7) Kataaa : kataa (musiiba) ko innde gollal haawtorteende, waɗdu bonndu ndu neɗɗanke waɗi taa wonaa he sago mum walla ko gollal bone neesu waɗi, ngam ko nde waɗdu bonndu nduu waɗi, ɓe kaawtoo ɓe mbi’a : ko kataa.
Setodiiɓe ganndal e pinal e ɓamtaare Afrik, enen poti rewde laawol potoondiral e nuuɗal he ɗowgol coriiiji ngenndiiji men feewde he ɓamtaare men, kono enen poti salaade wonde ɗoftotooɓe miijooji woɓɓe e jebbilanaade ɓe he ɓamtaare ɗemɗe e pine mumen, ngoonɗinen goodal men e potondiral jojjaaɗi he nawleeɓe men.
So en nji’ii leeɓte ɗe nguru ɓaleewo leeɓtaa he ndee winndere, so woɗeeɓe mbii’ en : ina njaŋngina en maa kolla en laawol potoondiral jojjaaɗi, ina foti en haawde, ngam ko wonta duuɓi ujunaaje hannde eɓe pawi he men ɗemɗe maɓɓe e pine maɓɓe, eɓe paddii kala ko feewti he jaŋngude ɗemɗe men, nguluuji neesu Afrik ko ndenndaandi ko’e jawdi maɓɓe yeñcinta, ɓe cakkoo en heen ko ɓe njiɗi, ɓe kollira eɓe mballa en, kadi ɓe kollira, ɓe ndewi ko he laawol ndeenke jojjaaɗi neɗɗo. Kadi enen nji’i eɓe ndarni pedle koomtire, wiide eɓe ndaranii jojjanɗe aadee he ndeer leƴƴi winndere e reende neɗɗaagu neɗɗo, kono fedde halfinaande ndeeka kisal neɗɗo ndee jaɓaani keeweendi, ngam terɗe jayaaɗe he mayre so terɗe mayre piiw (fofof) kawrii he goonga, so ngootiri he ngenndiiji joyi mawɗi kalfuɗi winndere ndee saliima, oon goonga wontii fenaande gollortaake, ndeke en paamii potoondiral e nuuɗnɗal ɗowgol cori winndere he laawol potoondiral jojjaaɗi maa ndeeka neɗɗaŋkaagal neɗɗo sellaani he fiɓnde maɓɓe. On njettaama.
Tijjaani Mbaalo.
Jokkore : 00 221 77 096 12 09
walla 00 221 70 806 56 05.
Skype : tabital2