Banndiraaɓe tedduɓe, eɗen momta inɗe men, ɗe ndonɗen maamiraaɓe men he innde diine, tee annduɓe diine piiw (fofof) ina nganndi ko innde hecci diine, seede mum boobo innetee ko ñande heɓi yontere he nguurndam makko, kono nulaaɗo walla geewnaaɗo neldetee ko nde heɓi duuɓi capanɗe nayi he ko ɓuri jaalaade, tee kadi eɗen nganndi alaa ɗo nelaaɗo nelaa, o wayli innde caggal nelal makko, ndeke ko diiniyankooɓe reerɗuɓe (huuñƴuɓe) waɗtude leƴƴi (leñi) naattuɗi he diine annabi walla nelaaɗo maɓɓe, ko ɓeen ngaddi konngol innde deftere he diine, ngam eɓe nganndi innde e yettoode ko jeloode dawdunde he paltore leƴƴi (leñi), ɗuum noon musidɓe tedduɓe ngaree caloɗen momtirde inɗe maamiraaɓe men, tamɗe jelooɗe puɗal leñol men, inɗe joom diine en.
Musidɓe tedduɓe, Eɗen nganndi leñol fulɓe, jeyaa ko he leƴƴi (leñi) ɓurɗi ɓooyde he nduu Adunaaru (winndere), Ko ɗuum waɗi engol jogii inɗe ɗe ngol inniratnoo ɓiɗɓe maggol ko adii diine Lislaam, ko ɗeen inɗe ngoni inɗe fulɓe, ɗe ngannduɗaa hannde keddorii ko yoga he yimɓe, kono ɗuum ittaani eɗe nganndaa he renndo Fulɓe, hay so tawii dogol majje fuɗɗaama majjeede, kono sagataaɓe wiɗtiyankooɓe leñol men won ko ɓe mbiɗti heen, tee kadi eɗen nganndi Fulɓe ko yimɓe yuɓɓiniiɓe he haala, ko ɗuum waɗnoo kala innde ina anndaa dogol mayre ɗo tolnii he ɓesngu, foti ko to senngo rewɓe walla ko to senngo worɓe.
Jooni ndaaren (ƴeewen) dogol inɗe Fulɓe he senngo rewɓe :
1. Sira, woni innde afo debbo (adanere).
2. Kummba, woni innde ɗiɗmere.
3. Demmo, woni innde tataɓere.
4. Pennda, woni innde nayaɓere.
5. Takko, woni innde joweɓere.
6. Jabu, woni innde jeegoɓere.
7. Daado, woni kodda rewɓe.
8. Innde siiwtaaɓe (funeeɓe) : Subbaa e Gunndo,
9. innde miñum siiwtaaɓe : Saajo.
> So tawii ko to senngo worɓe, ko ɓee ɗoo :
1. Saara, woni innde afo worɓe.
2. Sammba, woni innde ɗiɗmere.
3. Demmba, woni innde tataɓere.
4. Yero, woni innde nayaɓere.
5. Delo, woni innde joweɓere.
6. Njobbo, woni innde jeegoɓiire.
7. Paate, woni kodda.
8. Innde siiwtaaɓe (funeeɓe) : Subbaa e Gunndo.
9. innde miñum siiwtaaɓe : Saajo.
Sakiraaɓe tedduɓe, ngoo wiɗto waɗaa ko he tunndu (diiwal) Fuladuu, wonndu he Senegaal e Gine Bisaawo e Gammbi, kono nde tawnoo fuutaaji Fulɓe ina keewi, onon ñaagaa nde ɓeyditton heen so oɗon tami inɗe goɗɗe.
Sagataaɓe leñol, yoo Geno okku en kawral haa mbaawen tabitinde ngotaagu Fulɓe, he ndeer ndee uppeere leydi, mi yettii on, yoo jam e kisal e cellal kuuf en, on njaaraama.
Tijjaani Mbaalo.
Musidɓe tedduɓe, Eɗen nganndi leñol fulɓe, jeyaa ko he leƴƴi (leñi) ɓurɗi ɓooyde he nduu Adunaaru (winndere), Ko ɗuum waɗi engol jogii inɗe ɗe ngol inniratnoo ɓiɗɓe maggol ko adii diine Lislaam, ko ɗeen inɗe ngoni inɗe fulɓe, ɗe ngannduɗaa hannde keddorii ko yoga he yimɓe, kono ɗuum ittaani eɗe nganndaa he renndo Fulɓe, hay so tawii dogol majje fuɗɗaama majjeede, kono sagataaɓe wiɗtiyankooɓe leñol men won ko ɓe mbiɗti heen, tee kadi eɗen nganndi Fulɓe ko yimɓe yuɓɓiniiɓe he haala, ko ɗuum waɗnoo kala innde ina anndaa dogol mayre ɗo tolnii he ɓesngu, foti ko to senngo rewɓe walla ko to senngo worɓe.
Jooni ndaaren (ƴeewen) dogol inɗe Fulɓe he senngo rewɓe :
1. Sira, woni innde afo debbo (adanere).
2. Kummba, woni innde ɗiɗmere.
3. Demmo, woni innde tataɓere.
4. Pennda, woni innde nayaɓere.
5. Takko, woni innde joweɓere.
6. Jabu, woni innde jeegoɓere.
7. Daado, woni kodda rewɓe.
8. Innde siiwtaaɓe (funeeɓe) : Subbaa e Gunndo,
9. innde miñum siiwtaaɓe : Saajo.
> So tawii ko to senngo worɓe, ko ɓee ɗoo :
1. Saara, woni innde afo worɓe.
2. Sammba, woni innde ɗiɗmere.
3. Demmba, woni innde tataɓere.
4. Yero, woni innde nayaɓere.
5. Delo, woni innde joweɓere.
6. Njobbo, woni innde jeegoɓiire.
7. Paate, woni kodda.
8. Innde siiwtaaɓe (funeeɓe) : Subbaa e Gunndo.
9. innde miñum siiwtaaɓe : Saajo.
Sakiraaɓe tedduɓe, ngoo wiɗto waɗaa ko he tunndu (diiwal) Fuladuu, wonndu he Senegaal e Gine Bisaawo e Gammbi, kono nde tawnoo fuutaaji Fulɓe ina keewi, onon ñaagaa nde ɓeyditton heen so oɗon tami inɗe goɗɗe.
Sagataaɓe leñol, yoo Geno okku en kawral haa mbaawen tabitinde ngotaagu Fulɓe, he ndeer ndee uppeere leydi, mi yettii on, yoo jam e kisal e cellal kuuf en, on njaaraama.
Tijjaani Mbaalo.
Actualités














