Farayse:Tabital Pulaagu,jokkondiral men e toɗɗaaɗo hooreejo Mammadu Saydu Woon

E toɗɗogol yiilirde Tabital Pulaagu Farayse,en keɓiini jokkondirde e toɗɗaaɗo wonnde hoorejo yiilirde nde hono musiɗɗo :Mammdu Saydu Woon toon to jooɗorde Tabital Pulaagu.O waawiino jaabtaade e naamnde boolumbal.org



Farayse:Tabital Pulaagu,jokkondiral men e toɗɗaaɗo hooreejo Mammadu Saydu Woon
Boolumbal. Mbele aɗa waawi haalannde banndiraaɓe fulɓe e yiyooɓe pulaagu mbeltoo,moni


Mammadu Saydu Woon:Caggal nde puɗɗoriɗen innde Geno, njuulɗen e nulaaɗo bajjo Aminata ko yettude ma, aan musiɗɗo Demmba SAAR e wonndiiɓe maa to Boolumbal.org, e ngal ɗoo jokkondiral ngal ndokkuɗaa’en heen fartaŋŋe ngam waawde hollirde e saaktude paandaaleTabital Pulaagu e toɓɓaaɗe ɗe njogiɗen e nder daawal duuɓi tati ngal taƴanaɗen, enen e yiilirde nde ngardiɗen ndee.

Ko adii fof mbiyeteemi ko Mammadu Saydu WOON, njeyaami ko Lugseyba e nder diiwaan Gorgol e nder leydi Muritani. Njiimi aduna ko nder ngooɗoo wuro ngo kaalɗen e hitaande 1967. Hakkunde men e Pulaar noon ko huunde woɗɗoynde no feewi, ngati puɗɗiɗen heen ko gila ko en cukalel tokasel hedde duuɓi sappo e goo (11) e nder hitaande 1978 to Attaar e lappol garnongol toon ngam hirjinde jaŋde ɗemɗe ngenndiije Muritani. Ko ndeen puɗɗiɗen janngude alkule ɗee, gila ndeen en ngoppaani, eɗen njokki haa heɓi sahaa hannde oo.
En keɓii sosde duɗe keewɗe e jannginde heen gila e nder Muritani, Tuggude to wiyetenoo Kebbe haa heɓi « Peekaaji » woni Riyaad. Haa heɓi Senegaal e nder wuro Ndakaaru ngoo to wiyatee Yommbol walla to Tali- Buun. Ko noon ne kay cosirnoɗen duɗe to leydi Kodduwaar e nder wuro Segelaa.

Eɗen njeyaa e sosɓe Tabital Pulaagu Muritani, njeyanoɗen ko e goomu pinal. Ko noon kadi njeyiranoɗen e Fedde Ɓamtaare Pulaar Muritani, ko enen ngardinoo catal Riyad caggal nde sosaa e 2004. En ngoni kalfinaaɗo geɗe renndo e Afrik Ummital tuggude hitaande 2000 , fedde nde Mammadu Sammba JOOP /Murtuɗo sosnoo. Eɗen ndilla haa jooni e ko heewi e pinal men gila e juɓɓingol kiirɗeeli e ñalondooji e yantude yeewtere yontinoore nde njuɓɓinten kala hoore-biir (aset) e nder haalirde Fonndu, nde innirɗen Dingiral Naalaŋkooɓe. Ko enen ngardii e sahaa hannde oo fedde Lugseybanaaɓe ɗoo e Farayse (ARL)
Caggal heblooji keewɗi ɗi mbaɗɗen e nder pedle, en njokkii jaŋde Pulaar / Fulfulde ɗoo e Pari to duɗal ndursu (jaaɓi-haaɗtirde) INALCO. En keɓii toon e hitaande 2012 seedamfaagu e ɗemɗiyankaagal Pulaar tolno tataɓo (licence3). E hitaande 2011, en keɓii seedamfaagu « masteer1 » e renndoyankaagu to duɗal ndursu Pari8, tawi wonnoo tiitoonde wiɗto men ko uujo walla ɗanniyankooɓe muritaninaaɓe ummoriiɓe daande maayo Senegaal wonɓe ɗoo e Farayse. Ooɗoo sahaa hannde eɗen njokki seedamfaagu masteer 2 e tiitoonde : Naat naatondiral pine e kuuwtaragol caaktirɗe kese ɗee (nouveaux medias).
Eɗen mbinndi defte keewɗe, won heen gonɗe e muuleede ko nandi e deftere men pentol (fiction). Eɗen mbinndi jime e pulaareeje e ndegiika e mbaadiiji goɗɗi conce pulaar…
To bannge dawrugol, en ngoniino e lannda « Action pour Changement » (AC) haa fusaa wonti « Alliance Populaire Progressiste » (APP). En njeyanooma e batu ngenndiire kaaɗoo lannda, caggal nde ngonɗen cukko Meer Riyaad kalfinaaɗo geɗe renndo e jojjanɗe Aadee. E cukko gardiiɗo catal APP e Riyaad. Hannde oo eɗen mbaawi wiyde ngonɗen ko e AJD /MR.

Boolumbal:Tabital Pulaagu Farayse ,hannde ko aan toɗɗaa hooreejo mum,mbele aɗa waawi haalannde en holi wonɓe e nder felde nde ?

M.S.W:Ko faati e Tabital Pulaagu eɗen ciftina banndiraaɓe ɓee tan wonnde fedde ndee sosanoo ko to Bamakoo ñande 06 e 07 siilo 2002. Woni paandaale dowrowe ɗee ko jannginde ɗemngal Pulaar/ Fulfulde e ɓamtude pinal leñol ngol. E juljultondiral ngaddinaaji ɗii mbele fulɓe fof ina mbaɗta faamondirde…
Tabital Pulaagu Farayse ina mari cate keewɗe walla mbiyen peŋɗe ko ɓurata sellude koo, ina jeyaa heen penngal Bordoo, penngal Pari, penngal Miiroo, penngal Seen Denii, Penngal TPGF, penngal orleyaa, penngal Etampe, tawa jiidaa e penngal cakkitiingal jibineede ngal hono penngal Masi. E goɗɗe ina ngoodnoo kono ooɗoo sahaa koko lelni golle ko wayno penngal Tijjaani AAN e penngal Senewiliyee. Ko ɗee peŋɗe catal Tabital Pulaagu Farayse jogii e ooɗoo sahaa.

Boolumbal:Caggal nde piileɗaa,koli ko woni kuccam yiilirde maa ?

Ina jeyaa e nder ndiin mbaadi toɓɓaaɗe ɗe njogiɗen ɗoo e Farayse ko ngam wuurtinde peŋɗe goodnooɗe ɗee kala e sosde kese ngam golle ɗee ɓura yaajde. Ɗum ɗoo noon wawata laataade tan ko e gummingol duɗe ɗee, mbaɗta jannginde ɗemngal ngal no haanirta nii. E kirjinngol ɓamtugol pinal ngal rewrude e mbaadiiji baawɗi huuwtoreede kala e dow teeŋtingol bayyinooji e hijinooji e kumpital jaajngal rewrude e fannuuji ɗii kala ko faati fedde ndee e nguurndam mum haa arti noon e gure mawɗe ɗo fulɓe ɓee ɓuri heewde ɗoo.
Haa jooni ina jeyaa e toɓɓaaɗe men ɓurɗe wonnde garwaniije foottude rewɓe ɓee mbele ina naata e Tabital Pulaagu e keewal, e rokkude ɗumen fotde mumen haa timma mbele ina ndaroo darnde nde poti daraade ndee. Ko noon ne kadi poottirten sukaaɓe ɓee e ittande ɗumen geɗal mum’en timmungal, mbele ina paama fotde mumen e daraade darnde nde poti daraade ndee.
Ina jeyaa e toɓɓaaɗe men udditande damal kala peeje e gannde kese baawɗe wallitde en e huɓindaade njangiin ɗemngal ngal e sarde ɗum e newnude ɗum haa e nder jookli ɓurɗi woɗɗude e jookaade e joñaade. E nder ndiiɗoo mbaadi eɗen nganniyii jokkondirde e duɗe mawɗe baaɗe no INALCO nii, ngam wallondirde e laawɗingol njangiin oo mbele ina yettoo e ko ɓuri heewde e cori leñol ngol haa teeŋti noon e senngo sukaaɓe ngoo.

Boolumbal: Mbiiɗen ko Tabital pulaagu,holi eeraango maa faade e pelle gurefulɓe walla diwanuuji,tawii ko poɗɗe addude balle mum ngam laato ɗeen paandaale ?

To bannge pedle ɗee njiɗen ko pedle gure e pedle keeriiɗe goɗɗe ɗee kala nde paamata Tabital Pulaagu ko galle, kannje ko ɗe cuuɗi e nder galle oo.Kala pullo ɗo waawi wonde walla kala jiɗɗo pinal fulɓe to waawi wonde yoo faam ko e Tabital Pulaagu jeyaa heddii tan maataw ko joomi mum haa taƴa kartal ngam tabitinde gonal mum heen. Ndeke hay gooto fotaani heennude hoore mum sara e sikkude won woɗɓe ɓurɓe jeyde ko wonaa kañum. Ngannden so Tabital ngal tabitii ngal tabitinanta ko enen kala, son gal taatiima ngannden ko ɓamtaare leñol ngol e ngootaagu mum kala taaɗata !

Ɗum noon eeraango men ko kala to pullo woni maa jiɗɗo pulaagu to woni yoo ar adda ballal mum e ɓamtaare leñol ngol, ngati ina jogii to foti heedde heen, ina jogii kadi ko foti waawde wallude e bannge nge heedi ngee. Leñol ngol ina sokli ɓesngu mum kala, gila e heeriiɓe tawii won heen ina mbaɗa golle baɗɗe faayiida no feewi haa e wonɓe e nder juɓɓule ko wayno pedle. Hay gooto woppaaka, hay gooto diwaaka, gooto hen fof won ɗo foti heedande leñol ngol tawii so joomi mum waɗaani ɗuum yoo faam woppii fotde mum, timminaani aadi e nulal nguurndam mum. On njaaraama ! Eɗen toroo Geno, yoo wuurnu Pulaagu ! Yoo o wuurna Tabital Pulaagu !

Hooreejo TPF : Mammadu Saydu WOON Nd : 00 336 60 57 38 14

Dimanche 27 Octobre 2013
Boolumbal Boolumbal
Lu 995 fois



Recherche


Inscription à la newsletter